Vrste predelave

Velika večina surovine za predelavo izvira iz uvoza. Surovina slovenskega porekla je omejena na posamezne večje ribogojnice ter v zadnjem obdobju tudi školjčišča. Nabavni trg je sicer večinoma Evropa, vendar je poreklo surovin praktično z vsega sveta.

Surovina iz našega morja oz. sladkih voda, namenjena predelavi, je omejena večinoma na šarenko, krapa, klapavice ter v manjši meri brancina. Vse druge ribe in organizmi so namenjeni butični, delikatesni predelavi. Ta se odvija v posameznih manjših obratih, ribarnicah in restavracijah in večinoma ni namenjena širši prodaji. Predelava v sladkovodnem ribogojstvu obsega večinoma filetiranje in dimljenje rib. Zadnja večja uporaba surovin iz našega morja je bila vezana na konzerviranje sardel ter soljenje sardonov, dejavnosti, ki so prenehale z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991.

Osnovni razlog, da ne predelujemo lastne surovine, so seveda omejeni viri in nezadostne količine za predelavo, pa tudi ladjevje, ki bi lahko lovilo ribe za proizvodnjo. Drugi razlog je cenovni. Ribe iz našega morja so večinoma višjega cenovnega razreda in so namenjene prodaji v ribarnice in restavracije v sveži obliki.