Sezona je za

Sestava ribjega mesa

Ribe so bogat vir biološko visoko vrednih in lahko prebavljivih beljakovin, maščob, lipotopnih vitaminov in mineralov. Vsebujejo majhen delež ogljikovih hidratov in nasičenih maščob ter pomemben delež nenasičenih maščobnih kislin.

Energijska in hranilna vrednost ribjega mesa je odvisna od vrste, spola in velikosti ribe, pa tudi od letnega časa ulova, od temperature morja, drstenja ter količine in vrste hrane, ki je ribam na voljo v njihovem okolju. Sardele, na primer, vsebujejo največ maščob v jesenskem času, tik pred drstitvijo, najmanj pa pozimi, takoj po drstitvi in prezimovanju.

Okvirna sestava ribjega mesa (FAO, 1995: 92)

Vsebnost maščob (%) v mesu sardel v odvisnosti od sezone ulova

Pomembnost sezonskosti

Podrobnosti o sezonski pojavnosti posameznih vrst podajamo v opisu vrst rib in drugih organizmov, kjer so grafično prikazane.

Glede na specifične oceanološke značilnosti severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva so ribje vrste večkrat podvržene ekstremnim pogojem.

Nekaj podatkov:

• povprečna globina morja v njem dosega le 16,4 m – manj kot polovica zaliva je globoka okrog 20 m;
• največja izmerjena globina je 38,0 m;
• opazna so velika temperaturna nihanja: izmerjena najvišja temperatura je bila zabeležena 17. julija 2010 na globini 2 m, in sicer 30,4 °C (Nib, boja Vida), najnižja pa 14. februarja 2012 3, 8 °C (Raicich et al., 2012);
• slanost se med letom giblje med 29,5 in 38 ‰ v površinskem sloju ter med 36 in 38 ‰ v sloju pri dnu, najvišje vrednosti so dosežene v obdobju od avgusta do septembra in od januarja do februarja, najnižje pa zaradi dotoka sladkih voda maja in decembra;
• opazno je izrazito plimovanje: najvišja visoka voda je znašala 370 cm (25. oktobra 1980) in najnižja voda 102 cm (6. februarja 1989).

V takih oceanoloških pogojih imamo številne vrste, ki so le občasno v Tržaškem zalivu ter se  ob zanje neugodnih pogojih selijo v južnejše dele severnega Jadrana. Tako je npr. sardela  prisotna v tem delu morja samo v topli polovici leta, nekje od maja pa do konca oktobra. Obratno se iverka v večjih količinah pojavi v hladnih decembrskih in januarskih dneh, ob močni burji, ki dobro prevetri zaliv ter ohladi morje.

Ribolovno najbolj pestro obdobje je pri nas gotovo jesen. V tem obdobju se ulovi največ različnih vrst rib in drugih organizmov. Avgusta in septembra ribiči lovijo s pridneno vlečno mrežo s širilkami (kočo) večje količine moškatne hobotnice. Že konec septembra se po navadi pojavijo orade, v novembru listi … Seveda je morje »živ organizem«, tako da je vsako leto  treba razmere spremljati. Če ste na naši Obali, se sprehodite do mandrača ter pri ribičih povprašajte o ulovu, te informacije bodo zagotovo najboljše.