Vrste ribogojnic

Večina ribogojnic je pri nas hladnovodnega tipa, v njih pa gojijo pretežno šarenko, ki predstavlja večino proizvodnje sladkovodnega ribogojstva v Sloveniji. Poleg šarenke gojijo za prehrano tudi potočno zlatovčico in potočno postrv, za poribljavanje pa sulca, lipana in soško postrv. Poleg proizvodnje rib za prodajo imajo številne ribogojnice tudi lastna vališča za proizvodnjo ribjih mladic za lastne potrebe in poribljavanje. Nekaj večjih ribogojnic pa proizvaja ribje mladice tudi za prodajo drugim ribogojcem.

Hladnovodne ribogojnice so grajene večinoma iz (betonskih) pretočnih bazenov ob vodotokih večjih rek. Nahajajo se  večinoma v osrednjem in zahodnem delu Slovenije, kjer imamo večino vodotokov primernih za tovrstno ribogojstvo (hladne in čiste vode, zadosten pretok, dobro nasičene s kisikom …). Gre za intenzivno ribogojstvo, omejitve so lahko visoke poletne temperature, ko morajo ribogojci postopke gojenja (režim hranjenja, prezračevanje …) prilagoditi pogojem gojitvenega okolja.

Poleg proizvodnje rib za prodajo imajo številne ribogojnice tudi lastna vališča za proizvodnjo ribjih mladic za lastne potrebe in poribljavanje. Nekaj večjih ribogojnic pa proizvaja ribje mladice tudi za prodajo drugim ribogojcem.

Toplovodne ribogojnice predstavljajo različni vodni zadrževalniki, ribniki in zajetja s stoječo vodo. Večina toplovodnih ribogojnic se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Glede na maso proizvodnje predstavlja večino toplovodne proizvodnje pri nas krap (12-% delež glede na maso, Surs, 2017). Gojenje je večinoma polintenzivno, pozimi lahko krape premestijo v globlje bazene, kjer prezimijo. Poleg omenjene vrste gojijo tudi ščuko, smuča, amurja, tolstolobika, linja in soma.