Zgodovina in tradicija

Prva sladkovodna vrsta, ki je bila gojena na področju sedanje Evrope, je bil krap.

Pred tem so ga uspešno gojili v Aziji in ga od tam ravno Rimljani prenesli v Evropo. Gojenje krapa v Evropi je bilo večinoma v domeni krščanskih samostanov, v katerih so imeli ribnike. Ti so sprva služili kot shrambe za žive ribe. Postopoma so ribnike širili ter krape tudi hranili ter si s tem zagotavljali celoleten vir beljakovinske hrane.

Širši razvoj gojenja krapa je sledil v 19. stoletju, ko je nemški ribogojec Jan Dubisch vpeljal sistem vzreje mladic krapa (Dubišev sistem). Pravi razvoj gojenja postrvi se je pričel šele, ko je ihtiološka znanost razvila metodo za umetno drst. Uspešna izvalitev iker v Franciji je botrovala razmahu gojenja postrvi tudi drugod po Evropi. Pri nas je za izvalitev prvih iker postrvi poskrbel profesor Ivan Franke konec 19. stoletja. Profesor Franke je tudi iz Amerike vpeljal šarenko (»amerikanko«), ki danes predstavlja glavno gojeno sladkovodno vrsto v Sloveniji. Šarenka je za gojenje manj občutljiva vrsta kakor npr. potočna postrv ter z vidika ekonomike proizvodnje primernejša za gojenje. Danes imamo v Sloveniji številna gojišča, kjer poleg šarenke gojijo tudi druge sladkovodne vrste.