Domov Zaščitena geografska označba

Zaščitena geografska označba

Zaščitena geografska označba je oznaka, ki zagotavlja, da je vsaj en del procesa izdelave živila ali kmetijskega pridelka (kot sta pridelava ali predelava) opravljen v določeni regiji. Ta oznaka poudarja, da ima izdelek posebne lastnosti ali sloves, ki so povezani z njegovim geografskim izvorom, čeprav ni nujno, da vse surovine izvirajo iz te regije. To potrošnikom omogoča, da izberejo izdelke, ki so znani po svoji kakovosti in posebnem značaju, ki izhaja iz njihovega izvora.

Zaščitena geografska označba (angl. Protected Geographical Indication) je evropska shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja. Razlika z Zaščiteno oznako porekla je predvsem v tem, koliko surovin mora izvirati iz geografskega območja in kolikšen del proizvodnega postopka mora potekati v določenem geografskem območju.

Kakšne so posebnosti sheme Zaščitena geografska označba?

Lokalna proizvodnja: Vsaj ena faza proizvodnje izdelka mora biti opravljena na določenem geografskem območju, ki je povezano z njegovimi posebnimi lastnostmi.
Manj stroge zahteve za surovine: Za razliko od zaščitene označbe porekla, surovine za izdelke z Zaščiteno geografsko označbo lahko prihajajo tudi z drugih območij.
Poudarek na slovesu: Izdelki z Zaščiteno geografsko označbo so priznani zaradi posebne kakovosti ali slovesa, ki izhaja iz njihovega geografskega izvora.
Geografska raznolikost: Shema omogoča različnim regijam, da izpostavijo in tržijo svoje edinstvene izdelke na širšem trgu.
Zaščita imen: Izdelki z Zaščiteno geografsko označbo imajo pravno zaščito pred posnemanjem ali zlorabo imena v drugih regijah.

Kateri izdelki nosijo oznako Zaščitena geografska označba?

Kraški pršut

To je sušena mesnina, narejena iz svinjskih stegen, soljenih z morsko soljo in sušenih na zraku. Zori eno leto, kar mu daje bogato aromo, izrazito teksturo in značilno barvo.

Zgornjesavinski želodec

Za zgornjesavinjski želodec je značilno, da je narejen iz kakovostnega svinjskega mesa in slanine, polnjenega v naravne ovitke. V preteklosti je bil obvezna jed na praznikih in porokah.

Štajersko-prekmursko bučno olje

Tradicionalno ga pridobivajo s stiskanjem praženih bučnih semen, kar mu daje značilno temno zeleno do rdečo barvo in aromatičen okus. Odlikuje ga visoka kakovost brez aditivov.

Prleška tünka

Sestavljena je iz svinjskega mesa in zaseke, ki se izmenično plastita v posodo, imenovano tünka. Meso se najprej razsoli, opeče in prekadi, nato pa skupaj z zaseko zori vsaj 30 dni.

Kraška panceta

To je sušena mesnina značilne pravokotne oblike, narejena iz mesnate slanine. Suho soljenje in skrbno sušenje ji zagotavljata nežen okus in značilno aromo.

Ptujski lük

Je čebula z več kot 200-letno tradicijo pridelave, prepoznavna po vijoličasti barvi in zmerno ostri aromi. Odlikuje jo tudi dolgo skladiščenje in prodaja spletena v vence.

Slovenski med

Slovenski med se ponaša z visoko kakovostjo in pestro floro, ki zagotavlja raznolikost medu. Najbolj znane vrste so akacijev, lipov, kostanjev in gozdni med.

Kraški zašink

To je sušena svinjska vratovina brez kosti, soljena in zorjena, značilna po polni aromi in rahlo slanem okusu. Ima valjasto obliko in je ovita v elastično mrežico.

Kranjska klobasa

Je grobo mleta mesnina iz svinjskega mesa in slanine, začinjena z česnom in poprom. Prekajena in pasterizirana, postreže se vroča po pogrevanju.

Prekmurska šunka

To je prekajena mesnina, izdelana iz svinjskega stegna brez kosti, ki zori do šest mesecev. Značilna je po hruškasti obliki in sušenju v specifičnih podnebnih razmerah.

Jajca izpod Kamniških planin

Ta jajca so poznana po gladki lupini in bogati rumeni barvi rumenjaka. So bogat vir omega-3 maščobnih kislin in izjemno kakovostna živila.

Štajerski hmelj

Štajerski hmelj, znan po svoji aromi s pridihom zelišč, sadja ali cvetja, se v 99 % uporablja v pivovarstvu. Daje pivu značilno grenkobo in aromo ter je cenjen tudi v tujini.