Domov Zaščitena označba porekla

Zaščitena označba porekla

Zaščitena označba porekla je oznaka, ki se uporablja za kmetijske izdelke in živila, katerih proizvodnja, predelava in pridobivanje surovin se morajo odvijati v določeni regiji, kjer geografske značilnosti vplivajo na njihove posebne lastnosti. Namen te sheme je zaščititi edinstvenost proizvodov, ki so tesno povezani s svojim geografskim izvorom.

Zaščitena označba porekla (angl. Protected Designation of Origin) je shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kot zaščitena označba porekla se zaščitijo imena tistih proizvodov, ki so najtesneje povezani z geografskim območjem, na katerem se proizvajajo, saj geografsko območje vpliva na njihove lastnosti. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi uporabljene surovine. Njihova proizvodnja je geografsko omejena.

Kakšne so posebnosti sheme Zaščitena označba porekla?

Izdelki so povezani s posebnostmi posameznih pokrajin in krajev.
Njihova proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti teh kmetijskih pridelkov in živil pa so izključno posledica okolja ter naravnih in človeških dejavnikov.
Vsak izdelek že postal del kraja in ima svojo privlačno, lokalno zgodbo.
Govorijo o tradiciji, lokalnih značilnostih in posebnostih izdelkov in pokrajin, v katerih nastajajo.

Kateri izdelki nosijo oznako Zaščitena označba porekla?

Sir Tolminc

Sir Tolminc se je prvič pojavil leta 1756 in ima okroglo obliko z gladko skorjo ter redkimi očesi. Tolminci so ohranili tradicionalno recepturo, ki siru daje prepoznavne senzorične lastnosti.

Piranska sol

V Piranskih solinah sol pridelujejo po več kot 700 let stari metodi, zgolj ročno in brez rafiniranja. Naravna kristalizacija na biosedimentu petola ustvarja bogato, z minerali obogateno sol z izjemnim okusom.

Šebrejski želodec

Je mesnata trajna klobasa iz svinjskega mesa in slanine, polnjena v naravne ovitke. Prepoznaven je po ploščati obliki, harmoničnem okusu in začimbah.

Bovški sir

Bovški sir, narejen iz surovega ovčjega mleka bovške ovce, ima zgodovino, ki sega v 14. stoletje. Značilna visoka cena priča o njegovi kakovosti, včasih pa mu dodajo še malo kozjega ali kravjega mleka.

Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

Pridelano je iz večinoma ročno obranih oljk, med katerimi prevladuje istrska belica. Ima sadežno aromo ter nekoliko grenak in pikanten okus, ki odraža njegovo visoko kakovost.

Sir Mohant

Mehki sir Mohant z značilnim, pogosto agresivnim vonjem in okusom še danes ohranja tradicionalno izdelavo v Bohinju. Njegova belkasto-rumena barva in mazava struktura ga naredita posebnega med siri.

Kočevski gozdni med

Izhaja iz čebelje paše v bogatih gozdovih, kjer se izkorišča pestrost flore. Različne vrste medu, kot so smrekov, gozdni in lipov med, so odraz tamkajšnjega raznolikega rastlinskega sveta.

Kraški med

Zaradi specifičnih podnebnih razmer in mikroklime je Kraški med suh, zrel in bogat z minerali ter encimi. Njegova polna aroma prihaja iz avtohtonega rastlinstva, med katerim so rešeljika, akacija in kostanj.

Nanoški sir

Na planoti Nanos so nanoški sir začeli pridelovati že v 16. stoletju. Njegova značilna rumena barva in pikanten okus izhajata iz visoke vsebnosti beta karotena v mleku in specifične mikroflore območja.

Istrski pršut

Značilnost istrskega pršuta je sušenje zgolj na zraku, brez dimljenja, kar omogoča burja, ki piha s kopnega proti morju. To mu daje edinstveno lastnost v primerjavi z drugimi pršuti.

Oljčno olje Istra

Je ekstra deviško olje z značilnim srednje do intenzivnim vonjem po svežem plodu oljke. Rimljani so že pred dva tisoč leti prepoznali idealne pogoje za pridelavo oljk v Istri.

Slovenija se ponaša z edinstveno raznolikostjo pokrajine. In prav njena razgibanost ustvarja živila in pridelke, ki jih poznamo kot tipično slovenske. Okusi, ki jih cenimo, so povezani s posebnostmi pridelave in predelave na območju, iz katerega izhajajo tudi uporabljene surovine. So del okolja, v katerem se znanje pridelave in predelave prenaša iz ene generacije v drugo.

Izsek iz članka: