18. novembra 2011 se je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prvič udejanjil z živili na krožniku, in sicer s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki – vse domačega izvora. Na vrtce in osnovne šole je bilo za zajtrk dostavljenih več kot 19.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 53. 600 litrov mleka, 3.220 kg medu in 32.000 kg jabolk. V projekt je vključenih okoli 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah (160.242 otrok v osnovnih šolah in 84.692 otrok v vrtcih). Projekt je potekal na 1.535 lokacijah, in sicer na 828 osnovnih šolah in 707 vrtcih.
V projekt so se z donacijo živil vključila živilsko predelovalna podjetja, kmetijska podjetja in zadruge, fakulteti, šolski center in kmetijski inštitut, kmetje in čebelarska društva. Živila so dostavili donatorji sami, kjer pa to ni bilo mogoče, se je projektu pridružil tudi trgovski center, ki je poskrbel za distribucijo živil.
Pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je Čebelarska zveza Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije, ki je pet let zapored organizirala vsem dobro poznano dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, ki je tako v vrtcih, kot tudi šolah izredno pozitivno sprejeta. Akcija je bila namenjena predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov.
Akcijo so želeli narediti za vseslovensko in vanjo vključiti tudi ostale pridelovalce slovenske hrane. Tako so v letu 2011 pobudo najprej predstavili takratnemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu, ki je predlog podprl. K sodelovanju so povabili tudi takratno Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije – Zbornico živilskih in kmetijskih podjetij, Gospodarsko interesno združenje mlekarstva in Inštitut RS za varovanje zdravja. Vlada Republike Slovenije se je seznanila z namenom, cilji in izhodišči izvedbe projekta na 145. redni seji 28. 7. 2011.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in osveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno osveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Prepričani smo, da bo projekt pustil dolgotrajne sledi – da bo čim več ljudi zajtrkovalo hrano iz lokalnega okolja, da se bo v šolah in vrtcih več govorilo o pomenu kmetijstva in čebelarstva, pomenu pravilne in zdrave prehrane, pomenu živilske industrije, pomenu gibanja ter pomenu ohranjanja čistega okolja.
Pri projektu sedaj sodelujejo naslednje institucije:
