Pred dnevom slovenske hrane in izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka so nekateri deležniki, ki projekt pomagajo soustvarjati, podali svoje videnje pomena tovrstnih aktivnosti in spodbud.
Dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudaril: »Tudi letošnji tretji petek v novembru bo namenjen slovenski hrani. 20. novembra bo namreč dan slovenske hrane in ta dan bomo širom Slovenije že desetič povezani preko projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Žal priljubljeni zajtrk pri otrokih zaradi zdravstvenih razmer letos ne bo potekal tako, kot smo ga navajeni. Šole in vrtce smo s posebno okrožnico obvestili in prosili za drugačno izvedbo zajtrka. Predlagali smo, da pri pouku na daljavo nekaj časa namenijo vsebinam dneva slovenske hrane, predvsem ozaveščanju, od kod pride hrana, kdo jo pridel, koliko truda je potrebnega za to, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšno vlogo imajo čebele in opraševalci ter nasploh o pomenu rednega zajtrkovanja. Več pozornosti temu dnevu bomo namenili tudi doma, ko bomo v okviru družine, skupnega gospodinjstva ali sami poskrbeli, da bo naš jedilnik res sestavljen z lokalnimi živili.
Želim si, da se zavedamo, da je dan slovenske hrane naša izjemna priložnost, da izrazimo podporo kratkim lokalnim verigam, podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujamo zavedanje o pomenu domače samooskrbe z lokalno pridelano hrano.«
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je opomnil: »Letos praznujemo 10. obletnico Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je nastal na pobudo nas čebelarjev. Veseli nas, da Slovenci spoznavamo, da je naša domača slovenska hrana odlična in naš slovenski med najboljši. Kupujmo med pri lokalnem čebelarju, ostalo hrano pri lokalnih ponudnikih, popolnega zajtrka brez medu enostavno ni. Za krepitev imunskega sistema in odpornosti si vsak dan privoščim napitek z vodo in s cvetnim prahom. Naj bo vsak dan na mizi nekaj iz čebeljega panja in nekaj iz slovenskih kmetij.«
Dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo je povedala: »Ministrstvo za kulturo že od leta 2016 sodeluje pri medresorskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Ne samo zato, ker podpiramo projekte, ki osveščajo Slovence o zdravju, ampak predvsem zato, ker hočemo poudariti, da sta tudi naša kulturna dediščina in kultura tisti, ki nas usmerjata k spoštovanju narave, odnosa do pridnih delavnih rok, ki hrano pridelajo, in seveda odnosa do kulture prehranjevanja. Tako bodo tudi letošnjemu Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, ki poteka pod sloganom Zajtrk z medom – super dan! Tudi sledili naši muzeji, galerije in druge kulturne ustanove. Želimo vas povabiti na spletno razstavo Kje so čebele doma v Slovenski etnografski muzej, ki predstavi bivališča čebel, našo kranjsko sivko, pa tudi panjske končnice.«
Borut Florjančič, predsednik zadružne zveze Slovenije je spodbudil: »Dan slovenske hrane je praznik slovenskih kmetic in kmetov. Devet let vas je združeval ob skupnem Tradicionalnem slovenskem zajtrku v šoli. Ob deseti obletnici boste malčki, šolarji in dijaki slovenski zajtrk z medom lahko pojedli v družinskem krogu, zato dan slovenske hrane postaja tudi družinski praznik. V letošnjem letu so naši politiki pogosto uporabljali izraza samooskrba in prehranska varnost. Dragi starši in odločevalci, ali bo naša država izboljšala samooskrbo s hrano in bila prehransko varna, je odvisno od vas in od vaših odločitev za slovensko hrano. Posezite po hrani slovenskega izvora in se zavestno odločite za ponudbo slovenskih kmetij.«
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je o letošnjem jubilejnem Tradicionalnem slovenskem zajtrku povedal: »Ob desetletnici tradicionalnega slovenskega zajtrka čestitamo prav vsaki kmetici, kmetu, ki sodelujejo pri tem dogodku. Kmet je s svojim delom, pridelki in izdelki vsa leta mlade povezoval s podeželjem in pokazal, kako pomembna je pridelava hrane. Čestitamo vse svetovalkam in svetovalcem, ki so s strokovnimi aktivnostmi nadgradili pomen lokalne hrane, pomen vseh slovenskih kmetij, ki pridelujejo hrano, in pomen podeželja ter naših slovenskih korenin. Tradicionalni slovenski zajtrk je ponovno vzpostavil most med kmetijami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Upam, da se ta učinek prenese na celoten sektor javnega prehranjevanja, in da bo rezultat tega dolgoročno partnerstvo med kuhinjami in kmetijami.«
Dr. Matej Gregorič iz nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudaril sledeče: »Želimo si, da se navada, da se dan začne z zajtrkom, ponovno vrne v naše domove. To je bil cilj tudi že pred desetletjem ob začetku projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Številke se počasi izboljšujejo, saj redno zajtrkuje že polovica slovenskih otrok, se je pa ta navada očitno prijela tudi doma, v družinah, saj vse več zajtrkuje tudi odraslih. Pomembno je poiskati hrano lokalnega izvora, ki je bolj kakovostna, sveža in hranilna. Ravno vrtci in šole so po našem mnenju tisti, ki si zelo prizadevajo za izboljšanje prehranskih navad otrok tako s promocijo zajtrka kot z vključitvijo kakovostnih lokalnih sestavin v obroke. Za to smo jim zelo hvaležni in jih pri tem podpiramo. Zdaj, ko smo doma, je priložnost, da se ozremo po svojih prehranskih navadah ter poskrbimo za svojo prehrano in prehrano svojih bližnjih.«
Mag. Ervin Kosi, V. D. generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je podal sledečo izjavo: »Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja smo zelo veseli, da smo del vsakoletne izvedbe projekta, ki ga z veseljem izvajamo in ga navdušeno podpiramo. Veseli smo tudi, da je v projekt vključenih toliko inštitucij in toliko otrok. Vloga Agencije se sicer začne bolj na koncu projekta, saj poskrbimo za izplačilo vlagateljem. Zelo nam je žal, da v letošnjem letu Tradicionalnega slovenskega zajtrka zaradi zapletenih epidemoloških razmer in upoštevanja ukrepov za zajezitev širjenja virusne bolezni covid-19 ne bo v tolikšni obliki, kot je to potekalo v preteklih letih, in da naši otroci svojega slovenskega zajtrka letos ne bodo mogli pojesti v družbi svojih sošolcev in vrstnikov. Želimo vam, da ostanete zdravi, tudi s pomočjo zdrave slovenske hrane.«
Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine je povedala sledeče: »Spoštovane kmetice, spoštovani kmetje ter vsi, ki vam je mar za razvoj podeželja. Letos obeležujemo že deseti Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je namenjen pomenu slovenske hrane. Na ta dan še poglobimo našo zavest, kaj dejansko jemo, ne le z zajtrk, temveč v vseh obrokih dnevno in ne le na ta dan, temveč vse dni v letu. Hrana namreč ni samoumevna, čeprav se prevečkrat vedemo, kot da je. Za vsakim kosom kruha, za vsako skodelico mleka in za vsako žlico medu stoji pridna kmečka roka, ki je to hrano pridelala. To hrano je potrebno ceniti in trud poplačati. In na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka imamo to priložnost, da med uživanjem lokalnih dobrot iz slovenskih kmetij za nekaj trenutkov pomislimo in se zahvalimo kmetu, ki je to pridelal.«