“Potrošnik naj vklopi možgane in kupuje slovensko hrano!”

Pogovor z dr. Alešem Kuharjem, profesorjem in raziskovalcem na področju ekonomike agroživilstva

Včasih se zdi, da marsikje še vedno vlada zmotno mnenje, da je lokalna hrana predvsem stvar butične ponudbe, tako rekoč ezoterike, odročnih gorskih kmetij in podobnega. A slovenska hrana je v resnici na voljo tudi v supermarketih, kajne?

Mirno lahko rečemo, da je hrana, proizvedena v Sloveniji, proizvedena z uporabo manj agresivnih tehnologij kot hrana, ki jo uvažamo. To ne velja samo za slovenske kmete, temveč tudi za hrano iz slovenskih industrijskih obratov. Ko se odločamo za pameten nakup, se moramo predvsem naučiti razlikovati med ceneno in poceni hrano.

Kakšna je ta razlika?

Cenena hrana je slaba hrana, poceni hrana pa ne nujno. Ceneno živilo je tisto živilo, ki je bilo namenoma proizvedeno na tak način, da bo na trgovski polici doseglo najnižjo ceno. In pri tem tako proizvajalec kot dobavitelj ne izbirata sredstev. Kar pomeni, da uporabljata vse dovoljene manevre. Marsikateri izmed teh manevrov potrošniku ne bi bil všeč, če bi bil o njem natančno poučen. Večina uvožene hrane po velikih supermarketih je cenena hrana. Gre za hrano, ki je proizvedena z uporabo nadomestkov surovin, na primer z mlečnim prahom ali komponentami mleka namesto mleka. Uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je sladkorja, maščob – ali pa veliko vode in celo zraka. Sam včasih razmišljam, če bi temu sploh lahko rekli hrana, torej če ne bi bil primernejši izraz ‘ceneni približek hrane’.

Torej ima potrošnik prav, če tudi na policah supermarketov išče hrano slovenskega izvora?

Slovenska živilska industrija je po tem vidiku v narekovajih ‘zaostala’ za svetovno – kar je za tiste, ki uživamo slovensko hrano, zelo zelo dobro. Zgoraj navedenih trikov ne uporabljajo ne velika ne majhna podjetja. Pri nas se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah. In to velja za praktično vse proizvajalce.

Lahko naštejemo vse člene v enačbi, ki imajo koristi od potrošnikove odločitve za nakup recimo enega litra slovenskega mleka ali enega kilograma slovenskega mesa?

Če za izhodišče vzamemo liter mleka, se veriga začne v primarnem sektorju, torej v proizvodnji mleka oziroma reji krav molznic. Potem je tu transportno podjetje, ki pripelje surovo mleko od kmeta do mlekarne in od tam v trgovino. Vmes je pogosto tudi kmetijska zadruga. Zatem pride na vrsto mlekarna, ki mleko predela in zagotavlja plače tako neposrednim delavcem v proizvodnji kot široki paleti podpornega osebja. Tudi velik del materiala, ki se porabi v procesu predelave mleka (recimo kartonska embalaža in podobno), je lahko proizveden v Sloveniji, tu so seveda še podjetja, ki so proizvedla energijo … In ne nazadnje trgovine na drobno, kjer je to mleko ponujeno na policah.

Slovenska hrana in nakupovanje le-te pa sta najbrž pomembna tudi z davčnega vidika? Bi lahko rekli, da obstaja neposredna povezava med kupovanjem naše domače hrane in kakovostjo javnih storitev v državi – torej boljšim šolstvom, zdravstvom, cestami in podobno?

Seveda. Davčna obremenjenost dela v živilski industriji je zaradi strukture delovne sile sicer relativno nizka, a se vsak evro priliva v proračunu pozna. Še pomembnejša pa so delovna mesta. Ne pozabimo, da ti delavci svoj dohodek praviloma porabijo na podeželju, kar je še kako blagodejno za lokalne skupnosti.

Za konec se dotaknimo še pomena kupovanja slovenske hrane z vidika strateške prihodnosti, torej naše prehranske varnosti.

Mislim, da kalorij tudi po najbolj črnogledem scenariju v Sloveniji ne bomo stradali. Lahko pa se nam zgodi, da bomo stradali kakovostne hrane. Zelo bi nas moral skrbeti tudi javnozdravstveni vidik spremembe prehranjevalnih navad ob tako množičnem vdoru cenene tuje hrane. Ta živila kratkoročno sicer niso nevarna, na dolgi rok pa vodijo k hudemu dodatnemu bremenu za zdravstveno blagajno. Po kapljicah se nam dogaja zasvajanje, da ne rečem celo zastrupljanje prebivalstva. Zato potrošnika pozivam, naj vklopi možgane tudi takrat, ko kupuje hrano – ne samo, ko izbira mobilni telefon oziroma paket programov na kabelski televiziji!