Prehrana na delovnem mestu – ključ do zdravja in storilnosti

Na delovnem mestu preživimo kar tretjino svojega dneva, preostanek časa pa dandanes kar izpuhti v zrak. V letu 2019 smo prešteli 249 delovnih dni in velika večina nas obeduje med odmorom za malico. Ste pozorni na svojo prehrano? Užijete sendvič, hiter prigrizek ali topli obrok? Tudi ko smo zdoma, je pomembno kaj zaužijemo. Na delovnem mestu je to pogosto tudi skrb delodajalca.

Vsak delodajalec mora poskrbeti za dobro psihofizično počutje delavcev. Po zakonu je namreč dolžan načrtovati, izvajati in določiti sredstva za promocijo zdravja na delovnem mestu. Z drugimi besedami: poskrbeti mora za zdravo prehranjevanje in gibanje zaposlenih. Samo varna in zdrava delovna mesta pomenijo zmanjšanje poklicnih bolezni in nezgod pri delu.

Obrok v službi je vse bolj pomemben

Pomemben del vsakdanjika zaposlenega predstavlja malica oziroma kosilo na delovnem mestu. V zadnjih letih se delovni čas daljša. Obrok, ki ga delavec zaužije v službi, je pogosto tudi njegov glavni dnevni obrok. Če ta ni zdrav in uravnotežen, je lahko eden od vzrokov za slabo počutje in storilnost, lahko preberemo v smernicah zdravega prehranjevanja delavcev. Te so teoretično izhodišče za delodajalca, ki načrtuje uravnotežene obroke za zaposlene.

Na delo se odpravite siti

Obilni in polnovredni obroki naj bodo rezervirani za čas pred delom in po njem. Vsak drugi delavec preskoči zajtrk, kar vodi v hitrejšo lakoto in potrebo po obilnejšem obroku v času kosila. Delovna storilnost po takem obroku pade, saj so prebavila in presnova takrat preobremenjeni. Zato redno zajtrkujte in se najejte, še preden prestopite službeni prag.

V osmih urah dela vam bo v takem primeru zadoščal en lažji obrok. To je lahko denimo zdrav sendvič, jogurt, jabolko ali solata. Po vrnitvi domov si privoščite večji polnovreden obrok. Če delate popoldne, pred službo pojejte zajtrk in zgodnje kosilo. Naslednji obrok pojejte po treh do petih urah dela.

Organizirana prehrana v službi

Nekatere delovne organizacije delavcem nudijo organizirano prehrano. Delodajalci morajo energijsko vrednost obroka načrtovati glede na težavnost dela. Pri tem si lahko pomagajo s praktikumom jedilnikov. V smernicah pa lahko preberejo nasvet, naj delavcem ponudijo kakovostna živila, ki so iz lokalne in ekološke pridelave.

Delavci so večinoma prepuščeni sebi

Večina služb ne predvideva organizirane prehrane. Ti zaposleni se hranijo v bližnjih gostinskih lokalih, hrano kupijo v trgovini ali jo prinesejo od doma. Delovni čas pogosto preživijo tudi brez enega samega obroka hrane. Ne glede na delovni tempo med delom vedno zaužijte ustrezen obrok in pijte dovolj vode. Utrujenost in padec koncentracije sta namreč močno povezana s pomanjkanjem energije in z dehidracijo!